Življenje išče pot

VEČ ...|13. 6. 2025
Težave izvajalcev osebne asistence

Izvajalci osebe asistence so konec maja opozorili na finančne težave, saj naj bi jim država ne zagotavljala dovolj denarja za izvajanje te storitve. Andrej Pohar je odvetnik dveh društev, ki sta vložili tožbo proti državi. Pojasnil nam je razloge, ki so jih vodili v to odločitev.

Težave izvajalcev osebne asistence

Izvajalci osebe asistence so konec maja opozorili na finančne težave, saj naj bi jim država ne zagotavljala dovolj denarja za izvajanje te storitve. Andrej Pohar je odvetnik dveh društev, ki sta vložili tožbo proti državi. Pojasnil nam je razloge, ki so jih vodili v to odločitev.

osebna asistencatežaveDruštvo distrofikov

Življenje išče pot

Težave izvajalcev osebne asistence

Izvajalci osebe asistence so konec maja opozorili na finančne težave, saj naj bi jim država ne zagotavljala dovolj denarja za izvajanje te storitve. Andrej Pohar je odvetnik dveh društev, ki sta vložili tožbo proti državi. Pojasnil nam je razloge, ki so jih vodili v to odločitev.

VEČ ...|13. 6. 2025
Težave izvajalcev osebne asistence

Izvajalci osebe asistence so konec maja opozorili na finančne težave, saj naj bi jim država ne zagotavljala dovolj denarja za izvajanje te storitve. Andrej Pohar je odvetnik dveh društev, ki sta vložili tožbo proti državi. Pojasnil nam je razloge, ki so jih vodili v to odločitev.

s. Meta Potočnik

osebna asistencatežaveDruštvo distrofikov

Življenje išče pot

VEČ ...|11. 6. 2025
Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

osebna asistencaSlovenijazaposlovanjekakovost storitevuporabnikizakonodajaaktivno vključevanje

Življenje išče pot

Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

VEČ ...|11. 6. 2025
Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

s. Meta Potočnik

osebna asistencaSlovenijazaposlovanjekakovost storitevuporabnikizakonodajaaktivno vključevanje

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 6. 2025
Pravico do osebne asistence ima več kot 5000 oseb

Pravico do osebne asistence ima pri nas več kot 5000 oseb. Omogoča jim varnost doma, predvsem pa vključenost v družbo. Predsednica Društva distrofikov Slovenije Mateja Toman nam je pojasnila, kaj vse ta dejavnost obsega.

Pravico do osebne asistence ima več kot 5000 oseb

Pravico do osebne asistence ima pri nas več kot 5000 oseb. Omogoča jim varnost doma, predvsem pa vključenost v družbo. Predsednica Društva distrofikov Slovenije Mateja Toman nam je pojasnila, kaj vse ta dejavnost obsega.

Društvo distrofikovosebna asistenca

Življenje išče pot

Pravico do osebne asistence ima več kot 5000 oseb

Pravico do osebne asistence ima pri nas več kot 5000 oseb. Omogoča jim varnost doma, predvsem pa vključenost v družbo. Predsednica Društva distrofikov Slovenije Mateja Toman nam je pojasnila, kaj vse ta dejavnost obsega.

VEČ ...|9. 6. 2025
Pravico do osebne asistence ima več kot 5000 oseb

Pravico do osebne asistence ima pri nas več kot 5000 oseb. Omogoča jim varnost doma, predvsem pa vključenost v družbo. Predsednica Društva distrofikov Slovenije Mateja Toman nam je pojasnila, kaj vse ta dejavnost obsega.

s. Meta Potočnik

Društvo distrofikovosebna asistenca

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 2. 2025
Katja Lasbaher: osebna asistenca me osrečuje in tega dela ne zamenjam za kaj drugega

Sistem osebne asistence je pri nas že dolgo znan, a seveda ni popoln. Ni pa takšno delo za vsakega, pravi osebna asistentka Katja Lasbaher, ki spremlja Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Skupaj sta bili že v mnogih deželah, saj je Agnes aktivna na številnih področjih.

Katja Lasbaher: osebna asistenca me osrečuje in tega dela ne zamenjam za kaj drugega

Sistem osebne asistence je pri nas že dolgo znan, a seveda ni popoln. Ni pa takšno delo za vsakega, pravi osebna asistentka Katja Lasbaher, ki spremlja Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Skupaj sta bili že v mnogih deželah, saj je Agnes aktivna na številnih področjih.

osebna asistencacerebralna paralizaosebni odnos

Življenje išče pot

Katja Lasbaher: osebna asistenca me osrečuje in tega dela ne zamenjam za kaj drugega

Sistem osebne asistence je pri nas že dolgo znan, a seveda ni popoln. Ni pa takšno delo za vsakega, pravi osebna asistentka Katja Lasbaher, ki spremlja Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Skupaj sta bili že v mnogih deželah, saj je Agnes aktivna na številnih področjih.

VEČ ...|19. 2. 2025
Katja Lasbaher: osebna asistenca me osrečuje in tega dela ne zamenjam za kaj drugega

Sistem osebne asistence je pri nas že dolgo znan, a seveda ni popoln. Ni pa takšno delo za vsakega, pravi osebna asistentka Katja Lasbaher, ki spremlja Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Skupaj sta bili že v mnogih deželah, saj je Agnes aktivna na številnih področjih.

s. Meta Potočnik

osebna asistencacerebralna paralizaosebni odnos

Življenje išče pot

VEČ ...|1. 4. 2022
Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v delo

Že sedmo leto Društvo Verjamem vate, ki skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami, vodi svoje socialno podjetje. Temeljna naloga je vzpostavljanje aktivnega sobivanja, pomoči, ustvarjanje dodane vrednosti in skrbeti za skupno dobro. Svoje prostore in trgovino imajo v Domžalah. Ker smo minuli teden praznovali Dan Downovega sindroma, sem povabilo gostjo predsednico Društva Vesno Goršek in uporabnico 22-letno Klaro.

Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v delo

Že sedmo leto Društvo Verjamem vate, ki skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami, vodi svoje socialno podjetje. Temeljna naloga je vzpostavljanje aktivnega sobivanja, pomoči, ustvarjanje dodane vrednosti in skrbeti za skupno dobro. Svoje prostore in trgovino imajo v Domžalah. Ker smo minuli teden praznovali Dan Downovega sindroma, sem povabilo gostjo predsednico Društva Vesno Goršek in uporabnico 22-letno Klaro.

svetovanjesocialno podjetje s trgovinoosebna asistencaizkušnje uporabnikov

Življenje išče pot

Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v delo

Že sedmo leto Društvo Verjamem vate, ki skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami, vodi svoje socialno podjetje. Temeljna naloga je vzpostavljanje aktivnega sobivanja, pomoči, ustvarjanje dodane vrednosti in skrbeti za skupno dobro. Svoje prostore in trgovino imajo v Domžalah. Ker smo minuli teden praznovali Dan Downovega sindroma, sem povabilo gostjo predsednico Društva Vesno Goršek in uporabnico 22-letno Klaro.

VEČ ...|1. 4. 2022
Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v delo

Že sedmo leto Društvo Verjamem vate, ki skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami, vodi svoje socialno podjetje. Temeljna naloga je vzpostavljanje aktivnega sobivanja, pomoči, ustvarjanje dodane vrednosti in skrbeti za skupno dobro. Svoje prostore in trgovino imajo v Domžalah. Ker smo minuli teden praznovali Dan Downovega sindroma, sem povabilo gostjo predsednico Društva Vesno Goršek in uporabnico 22-letno Klaro.

s. Meta Potočnik

svetovanjesocialno podjetje s trgovinoosebna asistencaizkušnje uporabnikov

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Komentar tedna

VEČ ...|31. 10. 2025
Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaduhovnostspomin

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 11. 2025
V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

Radio Ognjišče

zavržena hranavzgoja v družinipremišljeno nakupovanje

Naš pogled

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki